5 min read • May 18, 2023
V sodobnem poslovnem okolju je nenehno uvajanje novih tehnologij za podjetja, ki želijo ostati konkurenčna, postalo neizogibno. Vendar pa je pri tem ključnega pomena, da je uvajanje novih tehnologij zaposlenim prijazno. Zakaj je to tako pomembno si lahko prebereš v spodnjem intervjuju s Tino Škerlj, strokovnjakinjo za svetovanje o upravljanju sprememb v podjetjih. Kateri so najpogostejši izzivi pri uvajanju tehnoloških sprememb?
Zaposlenim je potrebno dvigniti zavedanje, da jim bo nova tehnologija v pomoč. Zavedati se je treba, da so novosti lahko zastrašujoče za zaposlene, zato je pomembno, da podjetje prepozna in naslovi ta strah ter zaposlenim ponudi ustrezne informacije in podporo pri prilagajanju na nove spremembe.Seveda se dvig kulture v podjetju vedno začne na strani vodstva. Če je direktor tisti, ki še vedno vse tiska na papir, ne more pričakovati, da bodo njegovi zaposleni kaj boljši. Vodstvo mora biti vzor, mora spodbujati inovacije, izobraževati zaposlene, zaposlovati ljudi, ki že poznajo te tehnologije, ljudi mentorati, jih spodbuditi preko nagrajevanja.Tehnologija je le sredstvo, ki nam pomaga pri bolj uspešnem in učinkovitem delu. Ključna težava pa je, da se podjetja pogosto osredotočajo predvsem na tehnologijo, medtem ko premalo pozornosti namenjajo ljudem in procesom, ki bi jih želeli izboljšati. Vendar pa bo tehnologija v prihodnosti nadomestila predvsem rutinska in ponavljajoča dela, kot so na primer računovodske aktivnosti, kjer so pravila knjiženja jasno opredeljena. V takšnih primerih lahko tehnologija bistveno pripomore k izboljšanju učinkovitosti in produktivnosti. Na drugi strani pa so aktivnosti, ki zahtevajo celovito, kompleksno in večplastno razmišljanje, še vedno področje, kjer bo človeški faktor ostal ključen. Tu tehnologija ne more popolnoma nadomestiti človeškega uma in izkušenj. Zato je pomembno, da zaposleni razumejo, kako lahko tehnologija pripomore k izboljšanju delovnih procesov, hkrati pa se zavedajo, da ima človeški faktor še vedno neprecenljivo vrednost pri reševanju kompleksnejših problemov.
Metodologija Johna Kotterja, ki jo mnogi uporabljajo kot biblijo za upravljanje s spremembami, poudarja potrebo po ustvarjanju klime za spremembe, definiranju jasne vizije ter izboru proaktivnih zaposlenih, ki so gonilna sila pri uvedbi sprememb.
Da, kot družba se moramo bolj osredotočiti na primere dobrih praks in ozaveščati o pomembnosti prehoda v novo tehnološko dobo. Mediji so pogosto osredotočeni na negativne primere, kjer je bila tehnologija zlorabljena, namesto da bi bolj poudarjati primere uspešnih zgodb, ki izpostavljajo priložnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije. Ljudje se pogosto bojijo, da bodo novosti ogrozile njihova delovna mesta, zato je pomembno, da se jim zagotovi ustrezna podpora in informacije, ki bodo zmanjšale strah pred spremembami. Strah pred tehnologijo ni nič novega. Če se ozremo v preteklost, imamo ogromno primerov, ko so ljudje zavračali tehnologijo, ki je danes del našega vsakdana. Tak primer so elektrika, telefon, televizija. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila močno razširjena »computerphobia« oziroma strah pred računalniki, več kot 50 let kasneje, pa si življenja brez računalnikov ne znamo predstavljati.
Naročite se na naše e-novice in najnovejše vsebine boste prejeli na vaš e-naslov.