10 min read • Sep 19, 2022
»Podjetja niso več pripravljena brezglavo zahtevati prilagoditev, preden dodobra ne razumejo zmogljivosti standardnih rešitev,« pravi Iztok Juvan, direktor podjetja BE-terna Slovenija
Način izbire aplikativnih sistemov se danes zelo spreminja. Podjetja, ki iščejo nove rešitve, se na izbiro pripravljajo bistveno bolj temeljito kot pred leti. Ogromno energije vložijo v samostojno raziskovanje ponudbe. Na spletu je mogoče najti zelo veliko najrazličnejših virov v vseh mogočih oblikah in opažamo, da podjetja že na uvodne pogovore z možnimi dobavitelji pridejo z izdelano idejo o tem, kaj pravzaprav želijo. Podjetja se prav tako zavedajo pomembnosti internega obvladovanja aplikativnih sistemov, zato se tudi povečuje zaposlovanje strokovnjakov informacijskih ved v lastne vrste. Vedno več je zavedanja, da kompleksne prilagoditve tako imenovanih standardnih rešitev prinašajo številne izzive, ki se kažejo v težavnih nadgradnjah, višjih stroških vzdrževanja ... Zato zaznavamo večje potrebe po čim hitrejši vpeljavi dobrih praks.
Nove razmere tako terjajo in hkrati omogočajo drugačen pristop k implementaciji. Če smo prej delali dolgotrajne analize in načrtovanja rešitev, danes uporabljamo predvsem prototipni pristop – uporabnikom najprej pokažemo, kaj je moč doseči že z uporabo tega, kar je na voljo takoj. V celotnem procesu implementacije je veliko aktivnosti in od teh je kar nekaj takšnih, ki so ponovljive in jih lahko podjetja izvedejo sama. V ta namen imamo izdelane številne opise, vprašalnike, navodila v obliki kratkih video vsebin in vnaprej pripravljene načrte za posamezne aktivnosti. Govorimo o tako imenovani samostojno vodeni implementaciji. Tukaj imamo še precej idej in nekaj ambicioznih zamisli.
IT-podjetje je kot vsako drugo podjetje in se danes nahaja v zelo dinamičnem okolju. Prav zaradi tega je treba prilagajati, posodabljati ali pa na novo oblikovati svoje interne procese, kar pa je tudi dobra priložnost za uvedbo digitalnih rešitev. Za zagotavljanje dolgoročne rasti v panogi, ki se v glavnem ukvarja z vpeljavami poslovnih rešitev, so potrebne neprestane izboljšave (predvsem digitalne). Prvo med področji je zagotovo skrb za zaposlene. Uporabljamo številna digitalna orodja za boljšo obveščenost in vključenost naših zaposlenih, na voljo pa imamo tudi množico digitalnih vsebin za učenje. Ne nazadnje imamo tudi dobro digitaliziran proces zaposlovanja od ponudbe do pogodbe ter celotnega programa uvajanja na delovno mesto. Drugo področje, kamor je treba osredotočiti napore, je izboljšanje naročnikove izkušnje. Naš cilj je, da prav na tem področju postanemo čim bolj »podatkovno vodeni«, zato smo že začeli z določenimi aktivnostmi, kot je na primer ugotavljanje zadovoljstva naročnikov v vseh fazah življenjskega cikla in proaktivno spremljanje stanja rešitev v oblaku z uporabo telemetrije, da lahko preprečimo možne težave. Tretje področje izboljšav je dvig operativne učinkovitosti, kar je tudi področje, kjer lahko kot podjetje naredimo največ. Ves čas se ukvarjamo z izboljšavami procesa implementacije in uvajamo nova orodja, ki nas pri tem podpirajo. Letos na primer uvajamo rešitev celovite podpore za projektno vodenje. Seveda ves čas uvajamo tudi rešitve, ki nam omogočajo bolj učinkovito vodenje podjetja. Primeri so elektronsko podpisovanje pogodb, prehod na brezpapirno poslovanje, uvedba novega dokumentnega sistema in podobno. Zadnje področje pa je gotovo izboljšanje ponudbe v obliki kakovostnih rešitev.
Zanimivo je, da to postaja vedno bolj tudi cilj podjetij, ki želijo uvesti nove rešitve ali pa nadgraditi obstoječe rešitve. Tradicionalne rešitve, ki jih imajo podjetja na lastni infrastrukturi, namreč za večino naročnikov postajajo velik problem. Razlogov za to stanje je seveda več, v glavnem pa temeljijo na nerealnih pričakovanjih tako ponudnika kot naročnika. Ponudniki v fazi prodaje obljubljajo preveč, naročniki pa imajo pogosto nerealne zahteve, kar ustvari optimalne razmere za inflacijo dodatnih zahtev. Danes veliko energije vlagamo v to, da se pogovarjamo o poslovni vrednosti dodatnih zahtev – ali bo podjetje s tem, ko od izvajalca zahteva prilagoditve, na trgu bolj uspešno in bo zaradi tega ustvarilo več prihodkov? Seveda obstajajo tudi prilagoditve, ki se jim preprosto ne da izogniti. To so, denimo, zakonsko-regulatorne zahteve ali rešitve v obliki funkcionalnosti, ki predstavljajo konkurenčno prednost ali pa podjetju zaradi lastnega poslovnega modela sploh omogočajo poslovanje.
Upal bi si trditi, da so rešitve v oblaku večje gonilo te spremembe kot pomanjkanje tehničnega kadra, kar je dobro. Kaže namreč na to, da podjetja niso več pripravljena brezglavo zahtevati prilagoditev preden dodobra ne razumejo zmogljivosti standardnih rešitev.
Razumljivo je, da največja podjetja, kar velja tudi za velika slovenska podjetja, pogosto potrebujejo prilagoditve. Predvsem imajo v uporabi večje število različnih aplikativnih podsistemov, med katerimi je treba vzpostaviti integracije, še pogosteje pa sinhronizacijo podatkov. Integracije pogosto prinesejo seboj tudi spremembe v procesih in te zahtevajo prilagoditve. Velika podjetja si jih lažje privoščijo, ker imajo na voljo več sredstev. Prednost oblačnih rešitev in seveda tudi edini vzdržen model je, da izvajalcem ni dovoljeno posegati v »standardno« rešitev, temveč jo je možno prilagajati zgolj in samo s tako imenovanimi razširitvami. Na ta način so veliki dobavitelji rešitev v oblaku lahko zagotovili koncept vedno posodobljenih rešitev, kar je bilo v preteklosti nemogoče doseči. To je tudi razlog, da je danes ogromno podjetij »ujetnikov« obstoječih rešitev, v katere so bila vložena leta in leta dodatnega razvoja, sedaj se pa soočajo z upravičenim strahom, kako naprej.
Malim podjetjem se seveda ne bo treba znajti po svoje. Naša naloga je, da zanje poiščemo ustrezne rešitve. Naše podjetje je pripravilo rešitev za mala podjetja, ki jim omogoča enostaven prehod v oblak in hkrati odpira številne možnosti za prilagoditve v obliki platform, ki jih je mogoče prilagoditi z minimalnim pisanjem kode in ne vplivajo na osnovno rešitev. Dejstvo pa je, da se bodo morala vsa podjetja, tako velika kot mala, potruditi, da svoje procese, kadar ne predstavljajo konkurenčne prednosti, prilagodijo standardni ponudbi.
Eden od naših strateških ciljev je postati podjetje, ki v celoti uporablja rešitve v oblaku za obvladovanje vseh svojih procesov in podjetjem, s katerimi sodeluje, pomaga preseliti vse aplikativne sisteme z lastne infrastrukture v oblak. Zavedanje glede prednosti, ki jih prinaša prehod na tehnologije v oblaku, zagotovo raste, kar se kaže v boljšem sprejemanju.
Pri velikih podjetjih bi pričakoval večjo zadržanost, vendar se kaže ravno nasprotno: velika podjetja se odločajo za prehod v oblak, ko sta jasna tehnični in ekonomski vidik. Pri tehničnem vidiku so glavna vprašanja povezana z razpoložljivostjo, varnostjo, povezljivostjo in dostopnostjo. Pri ekonomskem vidiku pa je ključno vprašanje povezano s celotnim stroškom lastništva. Pogosto se namreč licenčni model spremeni v najemnega, tako da se zastavljajo vprašanja, kaj narediti z lastno infrastrukturo in kaj se zgodi z lastno IT-ekipo. Za mala podjetja bo v prihodnje prehod v oblak neizogiben.
Zagotovo. Trajnostni razvoj je naslednji od stebrov naše nove strategije. Po eni strani delamo na lastni trajnostni strategiji, po drugi strani pa pripravljamo rešitev za svoje uporabnike.
Trajnost že danes precej vroča tema, v prihodnje, ko bodo podjetja postala zavezana k poročanju, pa bo postala še bolj vroča. Ali lahko digitalizacija pozitivno vpliva na trajnost? Seveda. Po eni strani zagotavlja rešitve za spremljanje stanja na področju trajnosti, po drugi strani pa lahko pomembno vpliva na to, kako se podjetja obnašamo do okolja, družbe ...
Poglejmo si nekaj primerov, ki so zelo očitni: pred dvema letoma smo doživeli prvo obsežno zapiranje družbe in takrat smo bili prisiljeni zmanjšati službene poti. Orodja za delo na daljavo so nam omogočila, da je naše poslovanje teklo naprej skoraj nemoteno. Zaposleni delajo v hibridnem načinu, kar pomeni manj voženj na delovno mesto. Računalništvo v oblaku verjetno lahko pripomore tudi k manjšemu številu strežnikov, nameščenih v podjetjih. Obstaja tudi koncept trajnostne programske kode, kjer govorimo o tem, da izvajanje kode učinkovito porablja vire.
Pogosto vidimo, da veliki dobavitelji programskih rešitev naredijo poskus v eno smer in potem smer spremenijo. Tega je sedaj v času hitrih sprememb veliko: izdelki in storitve se rojevajo, preimenujejo, preoblikujejo in tudi ukinejo. Poleg tega se ves čas rojevajo nove, super zveneče modne skovanke, o katerih potem govorimo vsi.
Po drugi strani pa imamo določene panoge, ki so tehnološko napredne, pa nikakor ne sodijo med tako imenovane “modne navdušence” in ne skočijo v vsako tehnologijo, ki se pojavi. Za vpeljavo nečesa novega je treba tudi trezno presoditi sprejemanje novih tehnologij. Podjetja pri tem pogosto spregledajo, da sta za to potrebna tudi podpora vodstva in vključenost zaposlenih.
V negotovih časih, ko se večina podjetij ukvarja s pomanjkanjem zaposlenih, se zdi dvig operativne učinkovitosti pomemben vidik. Na prvo žogo se sliši, kot da bi bilo treba dvigniti učinkovitost, da bi z manjšim številom zaposlenih naredili več in tako še bolj obremenili zaposlene. Dvig učinkovitosti pa bi moral pomeniti to, da z enakim številom zaposlenih ob normalnih obremenitvah naredimo več. Velike rezerve se skrivajo v avtomatizaciji in uporabi programske opreme, ki pomaga vpeljati avtomatizacijo, tako da danes pogosto govorimo o programskih robotih. Predpogoj je, da dobro razumemo svoje procese in iz njih odpravimo aktivnosti, ki procesu ne dodajo nobene vrednosti, ali pa jih avtomatiziramo.
Naročite se na naše e-novice in najnovejše vsebine boste prejeli na vaš e-naslov.
