Zimzelene poslovne rešitve (Evergreen ERP)

V nadaljevanju bom poskusil odgovoriti na vprašanje: Kaj so ključni razlogi, da vsem (tako naročnikom kot tudi izvajalcem) zastane dih, ko beseda nanese na nadgradnjo obstoječe poslovne rešitve, in s čim so povezani vsi dvomi? Zagotovo vemo, da je nadgradnja sistema povezana z določenimi dvomi in tveganji. Pa vendar, se programska oprema tako zelo razlikuje od ostalih izdelkov, da je prehod na novo različico tako drugačen?

Kakšen je vpliv na uporabnika (na splošno) ob prehodu na novo različico?

Naše uporabniške izkušnje so ob prehodu na novejšo različico izdelka večinoma pozitivne: od nakupa izdelkov manjših vrednosti (telefoni, tablice, prenosniki …) do nakupa dražjih izdelkov (kolesa, električna kolesa, avtomobili …). Verjetno se lahko vsi strinjamo, da nas vedno novejše elektronske naprave ali pa novi avtomobili praviloma navdušijo. Izdelki so vedno bolj izpopolnjeni - od oblike do uporabniške izkušnje - in nudijo vedno boljše zmogljivosti. Če bi vsi imeli neomejene količine denarja, bi svoje »igračke« verjetno zamenjali (nadgradili) ob vsakem izidu novega modela?

Zakaj s poslovnimi rešitvami ni enako?

Tudi poslovne rešitve imajo različice, ki prinašajo novosti, izboljšujejo uporabniško izkušnjo, uvajajo funkcionalne izboljšave (ali celo nove module), sledijo zadnjim tehnološkim trendom … Toda poznam veliko naročnikov poslovnih rešitev Microsoft Dynamics, ki uporabljajo prastare različice in niso nikoli posodobili svojih poslovnih rešitev. Razlogi se skrivajo v odgovorih na ključni vprašanji: »Kaj privede do tega in kaj so razlogi, da naročnik obstane z različico, ki ni več aktualna? Kaj so sploh razlogi za zamenjavo?«

Kaj privede do tega in kaj so razlogi, da naročnik obstane z različico, ki ni več aktualna?

Glede na izkušnje, ki sem jih nabral v številnih letih dela na projektih uvedbe in vzdrževanja poslovnih rešitev (od malih in srednje velikih do zelo velikih projektov), predstavljam lasten izbor šestih razlogov:

• Veliko število kompleksnih prilagoditev.
• Zahtevna vpeljava - Projektne »rane«, ki nastanejo kot posledice težavnih vpeljav rešitev, se kar nekaj časa ne zacelijo in naročniki želijo čim prej uporabljati sistem, ne pa se ukvarjati s posodobitvami. Pogosto implementacija pri obsežnih projektih traja tudi še po začetku uporabe, ker se takrat izvajajo številne manjše prilagoditve ali celoviti vsebinski sklopi, ki jih naročnik namerno prestavi v kasnejše faze.
• Rešitve pred predstavitvijo zimzelenih rešitev tehnično ne omogočajo udobnega upravljanja z nadgradnjami, saj je to delo navadno povezano z ročnim usklajevanjem programske kode, kar privede do napak (še posebej v primerih velikega števila kompleksnih sprememb standardne rešitve).
• Naročnik posluje v dinamični panogi, ki terja stalno uvajanje novih sprememb, in so spremembe edina stalnica (takšni projekti so videti kot večne implementacije brez konca).
• Integracije (poslovna rešitev je vpeta v množico poveznih podsistemov in vsak poseg lahko pomeni mini-projekt) in uvajanje dodatnih rešitev drugih proizvajalcev.
• Vzpostavitev sistemov na različnih geografskih lokacijah (t. i. vpeljava v hčerinska podjetja).

Kaj so sploh razlogi za prehod na novejšo različico?

Povsem na mestu je seveda tudi vprašanje, zakaj sploh preiti na novejšo različico?

• Ni potrebe. To je povsem sprejemljiv odgovor, ki ni tako redek. Naročnik je zadovoljen z vsem, kar mu nudi obstoječa poslovna rešitev.
• Tehnološka zastarelost (npr. proizvajalec ne zagotavlja posodobitev rešitve in tako ta ni več združljiva s komponentami sistemske ali aplikativne opreme
• Obseg kompleksnih prilagoditev (zaradi prevelikega števila prilagoditev postaja rešitev pogosto nemogoča za spremembe in vzdrževanje postane drago)
• Novejša različica ponuja rešitve, ki jih naročnik potrebuje (npr. z novimi različicami se pojavijo novi moduli)
• Prilagoditve, ki jih naročnik potrebuje, so z v novih različicah na voljo znotraj standardne rešitve

Skupni imenovalec – število in kompleksnost prilagoditev

Z izrazom »standardna poslovna rešitev« navadno označujemo uveljavljene mednarodne rešitve, ki združujejo številne poslovne prakse različnih panog in so namenjene širokemu naboru uporabnikov. Podjetja se med seboj seveda razlikujejo in zato vsaka standardna rešitev ni primerna za vsakega naročnika. Na voljo sta dve možnosti: prilagajanje lastnih procesov standardni rešitvi ali pa prilagajanje rešitve. Dejstvo je, da brez prilagajanj ne gre, vsaj v delih, kot so na primer integracije ali prilagoditve, ki podjetju prinašajo vrednost v primerjavi s konkurenco. Vendar se z večjim številom prilagoditev naročnik oddaljuje od »standardne rešitve« in vedno težje lovi ritem z novimi različicami.

Prilagoditve so lahko manj ali bolj moteče. Naj se zopet vrnem na primerjavo z avtomobilom – proizvajalec izdela avto, vi ga naročite in kupite pri pooblaščenem trgovcu. Na dan, ko srečni in nasmejani prevzamete avto, servisni službi naročite, da vam 6-stopenjski menjalnik predelajo v 3-stopenjskega. Kdo od vas bi bil pripravljen narediti grob poseg v motor novega avtomobila? Verjetno nihče. Zakaj torej nimamo težav z grobimi posegi v drobovje programskih rešitev?

Rešitve Microsoft Dynamics, ki so nastale pred nastankom družine rešitev Microsoft Dynamics 365, so narejene kot enovite oziroma monolitne rešitve (pogosto jih označujemo tudi kot »mega-suite«). Te rešitve nudijo vse v enem in preprečujejo nastanek t. i. informacijskih otokov. Glavna prednost in obenem pomanjkljivost je bila, da smo lahko zelo grobo posegali v standardno programsko kodo, vključno s podatkovnimi strukturami.

Družina Microsoft Dynamics 365

Zmožnost enostavnega spreminjanja poslovnih rešitev je bila od nekdaj izpostavljena kot prednost. Ravno ta enostavnost uvajanja množice prilagoditev pa je privedla do stanja, v katerem naročniki zelo težko lovijo ritem izdaj novih različic. Pogosto je končni rezultat, da več sploh ne moremo govoriti o nadgradnji, temveč o ponovni vpeljavi, kar pomeni, da rešitev praktično vpeljujemo na novo. V obdobju med prvo in drugo implementacijo pa se lahko zgodi toliko tehničnih in funkcionalno/procesnih sprememb, da druge možnosti, kot je ponovna implementacija, pravzaprav sploh nimamo. To naročniki zelo težko sprejemajo, čeprav na žalost druge možnosti nimajo. Pomemben premik v predrugačenje poslovnih rešitev sta sprožila naslednja razloga:

• naročniki so ostajali na starih različicah in potreben je bil odgovor v tej smeri,
• pojavilo se je računalništvo v oblaku.

S pojavom »oblačnega računalništva« se je pojavila tudi težnja po vzpostavitvi poslovnih rešitev v oblaku. Sprva se je to zaradi obstoječih modelov zdela nemogoča naloga, saj je zahtevala rešitve, ki bi ustrezale naslednjim zahtevam: 

• Proizvajalec zagotavlja storitev v oblaku, vendar mora biti ta enaka za vse uporabnike.
• Rešitev mora biti dostopna vsakomur, ne glede na to, kje se nahaja.
• Nadgradnje morajo biti pogoste, a za uporabnika skoraj neopazne.
• Na voljo morajo biti nove storitve za zmanjšanje vrzeli, ki nastanejo zaradi zahteve, da mora biti osnovna storitev enaka za vse. (Platforma Power, umetna inteligenca, mešana resničnost, internet stvari …).

Prav tako smo se prvič v istem stavku srečali z dvema besednima zvezama: »nadgradnja poslovne rešitve«, »enostavno in brez pretresov«, kar je v starih rešitvah veljalo za nemogoče.

Zimzelena poslovna rešitev (Evergreen ERP)

Microsoft ponuja odgovore na to zahteve. Kako? S predstavitvijo novega modela izdelave prilagoditev, ki vključuje tako imenovane razširitve (extension). Te predstavljajo ključen gradnik novega modela izdelave prilagoditev, ki postavlja temelj življenjskega cikla aplikacij v oblaku.

Partnerji, kot je BE-terna, dobijo na voljo standardno rešitev iz družine Microsoft Dynamics, ki pa je ne morejo več spreminjati. Povedano drugače: nimamo več možnosti spreminjati standardnih programskih gradnikov poslovne rešitve. Lahko pa jih razširjamo.

Takšno programsko opremo si lahko poenostavljeno predstavljamo kot napravo, ki ji je proizvajalec na različna mesta vgradil množico priključkov, na katere lahko priklopimo množico svojih mikro-napravic, ki bodo spremenile obnašanje delovanja celotne naprave, a hkrati ne bodo pokvarile osnovne naprave.

One Version

Posodobitve vključujejo neprekinjeno dodajanje funkcij in funkcionalnosti. Za Dynamics 365 for Finance and Suppy chain ima naročnik na voljo 8 posodobitev letno, od katerih mora sprejeti najmanj 2 na leto. V praksi lahko tako preskoči 3 zaporedne posodobitve. Poleg tega so kritični popravki vedno na voljo za eno izdajo nazaj (če je aktualna različica 10.0.6, potem so zagotovljeni kritični popravki za različico 10.0.5). Na ta način naročniki ves čas uporabljajo najnovejšo posodobitev, ki vključuje vse znane kritične popravke, nove funkcije in funkcionalnosti. V primeru oblačne rešitve seveda ne smemo pozabiti na to, da govorimo o celoviti storitvi, kar pomeni tudi posodobitev vse preostale opreme, torej tako sistemske kot aplikativne programske opreme.

Obstaja razlika med oblačno in t. i. lokalno (on-premises) postavitvijo – v primeru lokalne postavitve je lahko naročnik bolj prilagodljiv (za posodabljanje mora skrbeti sam), vendar brez rednih posodobitev ne gre.

Kaj se obeta v prihodnosti?

Kot alternativo je Gartner pred leti predstavil koncept postmodernega poslovno-informacijskega sistema (Postmodern ERP), s katerim naj bi naročnik kupil več ohlapno povezanih specializiranih rešitev in jih potem združil, po možnosti z integracijskimi orodji ali storitvami v oblaku. Na ta način naj bi prišli do množice izjemno zmogljivih specializiranih rešitev, kar naj bi omogočalo večjo prilagodljivost celotne rešitve (podsistemi se lahko razvijajo neodvisno, vse dokler so upoštevane integracijske pogodbe), hkrati pa bi bila njihova množica funkcionalnosti tako polna, da resnih potreb po prilagoditvah ne bi bilo, s čimer bi dosegli zahtevan kriterij kompleksnost (kmalu so se pokazali tudi negativni učinki, kot je na primer podcenjevanje kompleksnosti integracij).

Microsoft se z novim »drobljenjem« večjih rešitev na manjše člane družine Dynamics 365 premika v podobno smer. Motivacija mi danes še ni znana: lahko gre zgolj za boljšo licenčno ponudbo, lahko pa gre v smeri drobljenja na manjše celovite rešitve, ki jih lahko med seboj povežemo z uporabo različnih storitev Azure. Čas bo pokazal …